-
1 what
(whoever, whatever, wherever etc: No matter what happens, I'll go.) kdorkoli, karkoli, kjerkoli* * *[wɔt]1.pronoun(vprašalni zaimek) kaj; koliko!what for? — čemu?, zakaj?what ever for? — toda zakaj?what next? — in (kaj) potem?, in kaj še?, kaj sedaj?and what all colloquially in kaj še vsewhat not — kar si bodi, karkolimy hat, my gloves, and what not — moj klobuk, moje rokavice, in ne vem, kaj še vsewhat if — kaj če, (in) kaj se zgodi, če...what of that? — kaj za to?, nič za towhat though (I am poor) — kaj zato, pa četudi (sem reven)what about, what of — kaj gledé, kaj praviš (misliš) owhat about a cup of tea? — ali bi skodelico čaja?what's it all about? — za kaj (pa) gre?so what?, what of it? — prava reč!; nesmisel!but what colloquially ki ne (bi)not a day comes but what makes a change — ni ga dneva, ki ne bi prinesel kake spremembe (kaj novega)what is the matter? — kaj (pa) je?what is he like? — kakšen je on?what he has suffered! — kaj (koliko) je pretrpel!well, what of it? — no, in kaj za to?what's up? — kaj je?, kaj se dogaja?to know what's what — vedeti, za kaj gre, biti informiran, spoznati sewhat is the news? — kaj je novega?you want a what? — kaj (ponovi, kaj) hočeš?he claims to a what? — kaj hoče on biti?what is he the better for it? — kaj ima on od tega?Mr. what-do-you-call-him, Mr. what's-his-name — gospod Oné (kako mu je ime?);2.pronoun (relativni zaimek) kardo what I may — naj storim, kar hočem (karkoli)happen what may — naj se zgodi, kar hoče!we know what he is busy with — vemo, s čim se ukvarjathis is what we hoped for — to je tisto, kar (prav to) smo upaliand what have you American slang in kar imate podobnega, takegabut what — razen (tega, teh)there was no one but what was excited — nikogar ni bilo, ki ne bi bil razburjen;3.adjectivekakšen, kateri, kolikšenwhat luck! — kakšna sreča!what a queer idea! — kakšna čudna ideja!what a fool I am! — kako sem neumen!he got what books he wanted — dobil je vse knjige, ki jih je želeltake what books you need! — vzemi toliko knjig, kot jih potrebuješwhat use is this dictionary to you? — čemu ti rabi ta slovar?;4.adverbkakowhat happy boys they are — kako srečni dečki so (oni)!; delomabut what — (pri nikalnici) colloquially da nenot a day but what it rains — ni dneva, da ne bi deževalonever fear but what we shall go! — ne boj se, da ne bi šli (= že gremo)!;5.interjectionkaj!, kako!; British English kaj ne?what, do you really mean it? — kaj, ti to resno misliš?a good fellow, what? — dober dečko, kaj ne?;6.conjunction colloquiallykolikorhe helped us what he could — pomagal nam je, kolikor je mogel -
2 see
I [si:] past tense - saw; verb1) (to have the power of sight: After six years of blindness, he found he could see.) videti2) (to be aware of by means of the eye: I can see her in the garden.) videti3) (to look at: Did you see that play on television?) gledati4) (to have a picture in the mind: I see many difficulties ahead.) videti5) (to understand: She didn't see the point of the joke.) razbrati6) (to investigate: Leave this here and I'll see what I can do for you.) videti7) (to meet: I'll see you at the usual time.) videti8) (to accompany: I'll see you home.) spremiti•- seeing that
- see off
- see out
- see through
- see to
- I
- we will see II [si:] noun(the district over which a bishop or archbishop has authority.) (nad)škofija* * *I [si:]noun(nad)škofija; (nad)škofovska stolica; archaic prestolthe Holy (Apostolic) See, the See of Rome — sveta stolicaII [si:]1.transitive verbvideti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o), govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti;2.intransitive verbvideti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)worth seeing — vreden, da se vidiI see! — razumem!see?, do you see? — razumeš?, razumete?as far as I can see — kakor daleč mi seže oko; figuratively kolikor morem razbrati, po mojem mišljenjuto see the back figuratively znebiti se obiskovalca, vsiljivcato see s.o. to bed — spraviti koga v posteljoto see s.o. through a difficulty — pomagati komu preko težaveto see eye to eye colloquially strinjati se v mišljenju ( with z)to see with half an eye slang jasno (na prvi pogled, mižé) videtito see s.o. further slang poslati koga k vraguto see good — smatrati (kaj) za dobro, za primernoto see s.o. home — spremiti koga domovI cannot see the joke — ne vem, kaj je smešnega pri temto see life — mnogo izkusiti v življenju, colloquially veselo živetiI don't see him kneeling at her — feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njoto see the light figuratively spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo pravto see the red light figuratively zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnostito see how the land lies — odkriti, kakšen je položajI don't see what he means — ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)you will not see me shot like a dog? — ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?they see too many people — preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejoto see red slang pobesnetito see service colloquially udeležiti se vojnega pohodahe will never see sixty again figuratively je (že) nad 60 let starsee that the door is locked — prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!see this done! — poskrbi (glej), da bo to narejeno!to see things figuratively imeti privide (halucinacije)to see through a brickwall (a millstone) figuratively biti zelo bister, "slišati travo rasti"to see snakes figuratively slang biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensato see one's way — videti, najti način (da se nekaj napravi)he cannot see a yard before his nose figuratively (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom; -
3 with
[wið]1) (in the company of; beside; among; including: I was walking with my father; Do they enjoy playing with each other?; He used to play football with the Arsenal team; Put this book with the others.) s,z2) (by means of; using: Mend it with this glue; Cut it with a knife.) s pomočjo3) (used in expressing the idea of filling, covering etc: Fill this jug with milk; He was covered with mud.) s,z4) (used in describing conflict: They quarrelled with each other; He fought with my brother.) s,z5) (used in descriptions of things: a man with a limp; a girl with long hair; a stick with a handle; Treat this book with care.) s,z6) (as the result of: He is shaking with fear.) zaradi, od7) (in the care of: Leave your case with the porter.) pri8) (in relation to; in the case of; concerning: Be careful with that!; What's wrong with you?; What shall I do with these books?) s,z9) (used in expressing a wish: Down with fascism!; Up with Manchester United!) s,z* * *[wið; wim]prepositions, z; proti; od; v družbi, pri, poleg; s pomočjo; skupaj z, istočasno; zaradi; od; v zvezi z, z ozirom na, pri; kljub, navzlicaway with you! — poberi se! izgubi se!stiff with cold — otrpel, trd od mrazawith God figuratively mrtev, v nebesihwith that — nato, tedajto rise with sun — vstati (skupaj, istočasno) s soncemleave it with me! — prepustite to meni!to be with s.o. on a point — strinjati se s kom o neki točkito be with it American colloquially biti na tekočem (o čem)vote with the Conservatives! — glasujte (volite) za konservativce!what does he want with me? — kaj hoče od mene?I can't leave with my mother so ill — ne morem odpotovati, če mi je mati tako bolna -
4 will
I [wil, wəl]nedoločnik in velelnik manjkata; 1. in 3. os. singular will, 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) wilt, plural will; preterite would [wud, wəd], 2. os. preterite obsolete (thou) wouldst, past participle wold [wóuld], wouldI.auxiliary verb (s sledečim nedoločnikom brez to)1.(za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. singular in plural, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. singular in plural): he will see very soon — bo kmalu videlI will not come back — ne bo me (več) nazaj;2.hoteti, biti voljan ali pripravljen: will (would) you pass me the bread, please — mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?boys will be boys — dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti;3.(v pogojnih stavkih): he would do it if he could — on bi to naredil, ko bi mogel;4.biti navajen, imeti navado: he will sit here for hours — ima navado ure in ure tu presedetiit would appear — kazno je;II.intransitive verb & transitive verbhoteti, želeti: what will you? — kaj hočeš (želiš)?I would it were otherwise! — hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!(I) would I were a bird! — hotel bi biti ptica!I will to God! — bog daj!I could not do it even if I would — ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotelII [wil]nounvolja, hotenje, stremljenje; izraz volje, želja, ukaz; strast; juridically oporoka, poslednja volja, testament (= last will)of one's own will — po lastni, svobodni volji, prostovoljnowith a will — rad, vnetogood will — dobra volja, naklonjenost, blagohotnosttenant at will — zakupnik, ki mu lahko po svoji volji odpovemoill will — mržnja, sovraštvoto bear s.o. ill will — imeti slabe namene s komto have one's will, to exercise one's will — izsiliti, uveljaviti svojo voljoto work one's will — uveljaviti svojo voljo, doseči svoj ciljIII [wil]1.transitive verb 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) willest, — 3. os. wills, obsolete willeth — [wílim], preterite in past participle willed [wild]; hoteti, določiti, odločiti; nameravati, (redko) ukazatihe who wills success is half way to it — kdor trdno (zares) hoče uspeh, ga že na pol imawilling and wishing are not the same — hoteti in želeti je dvoje; juridically v oporoki določiti, voliti, zapustitishe willed her money to a hospital — svoj denar je (v oporoki) zapustila neki bolnici; vplivati na (koga), prisiliti, primorati (koga) (s hipnozo itd.)to will o.s. into — prisiliti se k;2.intransitive verbhoteti, zahtevati, želeti, koprneti po -
5 swing
[swiŋ] 1. past tense, past participle - swung; verb1) (to (cause to) move or sway in a curve (from side to side or forwards and backwards) from a fixed point: You swing your arms when you walk; The children were swinging on a rope hanging from a tree; The door swung open; He swung the load on to his shoulder.) zibati (se); zavihteti2) (to walk with a stride: He swung along the road.) hoditi z dolgimi koraki, koračiti3) (to turn suddenly: He swung round and stared at them; He is hoping to swing the voters in his favour.) obrniti (se)2. noun1) (an act, period, or manner, of swinging: He was having a swing on the rope; Most golfers would like to improve their swing.) zibanje; zamah2) (a swinging movement: the swing of the dancers' skirts.) zibanje3) (a strong dancing rhythm: The music should be played with a swing.) z zamahom4) (a change in public opinion etc: a swing away from the government.) preobrat5) (a seat for swinging, hung on ropes or chains from a supporting frame etc.) gugalnica•- swinging- swing bridge
- swing door
- be in full swing
- get into the swing of things
- get into the swing
- go with a swing* * *I [swiŋ]1.nounzamah, mahanje, vihtenje; nihaj, nihanje sem in tja; zibanje, guganje; tok; elastična, ritmična hoja; svoboda gibanja; gugalnica, guncnica; music swing (hitri stil jazza, kompozicija v tem smislu); economy American doba konjunkture, procvit, višek; politics krožno volilno potovanje (kandidata); colloquially posad, (delovna) izmenaoff one's swing figuratively ne na višini, ne pri močifree swing — svoboda gibanja, toriščethe swing of the pendulum — nihanje nihala, figuratively spremenljivost (zlasti prihod na oblast zdaj ene zdaj druge politične stranke)to get into the swing of s.th. — uvesti se v kaj, priučiti se čemuto give full swing to s.th. — dati čemu popoln razmah, popolno svobodo potekanjato have one's swing figuratively iti svojo potto let s.th. have its swing — pustiti kaj potekati po normalni poti (normalno)let him have his full swing — pustite ga, naj dela, kar hočelet me have a swing — daj, da se malo poguncam na gugalnicito walk with a swing — hoditi z dolgimi, ritmičnimi koraki, z elanom;2.adjectivevrtljiv; nihalen; gugalenII [swiŋ]1.intransitive verbnihati, zibati se, gugati se, guncati se, pozibavati se; figuratively biti odvisen ( from od); viseti, bingljati; biti obešen na vislice; obračati se, vrteti se; nautical obračati se okoli sidra ali boje; gibati se v krivulji, zavijati; hoditi hitro, z dolgimi koraki in z elanom;2.transitive verbzamahniti, mahati z, vihteti; zibati, gugati, pustiti nihati; obesiti; obračati na vse strani; meriti (čas) z nihaji; bingljati z; z zamahom dvigniti kvišku (on, to na); American vplivati na; American uspešno izvesti; politics pridobiti si (volilce)swing it! slang prekleto!to swing a bat (a sword, a lasso) — vihteti gorjačo (meč, laso)to swing one's arms — mahati, otepati z rokamito swing into line military formirati eno vrstoto swing the lead nautical slang ogibati se dela, zabušavati, delati se bolnegato swing into motion — priti v tek, v zamahto swing round the circle American večkrat spremeniti svoje mnenje; politics American obiskati volilna okrožjahe shall swing for it — za to bo visel, bo obešenhe swung when I shouted — obrnil se je, ko sem zavpilhe swung out of the room — z dolgimi, brzimi, prožnimi koraki je odšel iz sobethere is not room enough to swing a cat figuratively niti toliko ni prostora, da bi se človek obrnil -
6 long
I 1. [loŋ] adjective1) (measuring a great distance from one end to the other: a long journey; a long road; long legs.) dolg2) (having a great period of time from the first moment to the last: The book took a long time to read; a long conversation; a long delay.) dolg3) (measuring a certain amount in distance or time: The wire is two centimetres long; The television programme was just over an hour long.) dolg4) (away, doing or using something etc for a great period of time: Will you be long?) dolgo5) (reaching to a great distance in space or time: She has a long memory) daljnosežen2. adverb1) (a great period of time: This happened long before you were born.) mnogo (prej)2) (for a great period of time: Have you been waiting long?) dolgo•- longways- long-distance
- long-drawn-out
- longhand
- long house
- long jump
- long-playing record
- long-range
- long-sighted
- long-sightedness
- long-suffering
- long-winded
- as long as / so long as
- before very long
- before long
- in the long run
- the long and the short of it
- no longer
- so long! II [loŋ] verb((often with for) to wish very much: He longed to go home; I am longing for a drink.) hrepeneti- longing- longingly* * *I [lɔŋ]adjectivedolg; dolgotrajen, dolgovezen; juridically časovno odmaknjen; (zlasti economy) dolgoročen; economy čakajoč na zvišanje cenlong arm — dolga roka, oblastAmerican long bit — kovanec za 1ɜ centoveconomy a long date — dolg roklong in the finger — tatinski, dolgoprsta long face — kisel, žalosten obrazlong hundredweight — angleški cent (50,8 kg)to have a long head — biti preudaren, bister, daljnovidensport long jump — skok v daljinoit is a long lane that has no turning — nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat krajeconomy to be on the long side of the market — ali to be long of the market — špekulirati na višje cenelong in oil — bogat z oljem, z mnogo oljaa long purse — globok žep, mnogo denarjanautical slang longpig — človeško meso (hrana ljudožrcev)gentlemen of the long robe — pravniki, odvetnikiin the long run — končno, konec koncevlong sight — daljnovidnost (tudi figuratively)of long standing — dolgoleten, starlong in the tooth — starejša, kakor hoče priznatilong vacation — letni oddih, poletne počitniceto have a long wind — imeti dobra pljuča, dobro teči, figuratively dolgovezno govoritiII [lɔŋ]adverbdolgoas ( —ali so) long as — dokler, samo čeas long ago as 1900 — že l. 1900.so long! — na svidenje!to be long in doing s.th. — potrebovati mnogo časa za kaj napravitino ( —ali not any) longer — nič več, ne deljIII [lɔŋ]noundolg čas; dolžina, dolg glas, dolg zlog; British English velike počitnice; plural dolge hlačethe long and the short of it — bistvo tega, z eno besedo, na kratkoIV [lɔŋ]intransitive verbhrepeneti, poželeti ( for)
См. также в других словарях:
hotéti — hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čǝm] čèš [tudi čǝš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ ọ nọčem néčem) 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavésten — tna o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na zavest: občutki, misli in drugi zavestni pojavi / zavestni del duševnosti / človek je zavestno bitje // redko ki je pri zavesti, ki se zaveda: zavesten ranjenec; bolnik ni več zavesten 2. ki poteka, se naredi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nújen — jna o prid., nújnejši (ū) 1. ki se brez nezaželenih, neprijetnih posledic ne da, ne sme opustiti, odložiti: ima nujne opravke; zaradi narasle vode je evakuacija nujna; doma je zaradi nujnega dela / obravnavati najprej nujne prošnje / ponoči je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mečkáti — ám [mǝč tudi meč] nedov. (á ȃ) 1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jásen — sna o prid., jásnejši in jasnéjši (á) 1. ki je brez oblakov, megle: jasno nebo / jasen zimski dan; prevladovalo bo jasno vreme / jasni vrhovi gor / pesn. jasne daljave, višave; pren., ekspr. obetajo se jasnejša duhovna obzorja // knjiž. čist,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
státi — 1 stánem nedov. (á ȃ) s prislovnim določilom 1. imeti določeno kupno ali prodajno ceno: obleka stane dva tisoč dinarjev; koliko stane ta knjiga; malo, veliko stati 2. izraža, da se za kaj porabi, plača določena vsota denarja: počitnice na morju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vólja — e ž (ọ) 1. sposobnost hotenja: človek ima um in voljo; krepiti, razvijati, utrjevati voljo; ekspr. zlomiti komu voljo; slabotna, trdna volja; človek močne, ekspr. železne volje / nima lastne volje ni samostojen v odločanju / svobodna volja //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
